Po navedbah Informacijskega pooblaščenca je skrb zbujajoče, da so se zavezanci glede na predhodno leto slabše odzivali na prejete zahteve za posredovanje informacij javnega značaja, stopnja preglednosti pa se je posledično znižala.

Povečanje števila pritožb zaradi molka organa je informacijski pooblaščenec pripisal poenostavitvi načina uveljavljanja pravice dostopa do informacij javnega značaja, na kar zavezanci niso dovolj pripravljeni. Poleg tega se je državna uprava kadrovsko reorganizirala in zamenjala uradne osebe, pristojne za to področje. Ob tem pa so prosilci s pravicami zakona dobro seznanjeni, so še pojasnili.

Pristojne so pozvali, naj za uradne osebe za posredovanje informacij javnega značaja imenujejo osebe z ustreznim strokovnim znanjem in dobrim poznavanjem vodenja upravnega postopka. Dodali so, naj vse zaposlene seznanijo z osnovnimi obveznostmi zakona o dostopu do informacij javnega značaja.

Proti šikaniranju in zasipavanju

So pa lani zaznali tudi več primerov, v katerih način uveljavljanja te pravice ni bil skladen z zakonom. "Pravica dostopa do informacij javnega značaja kot temeljna ustavna pravica je sicer res zasnovana široko, kljub temu pa ne sme biti orodje v rokah tistih prosilcev, ki z namenom šikaniranja in zasipavanja zavezancev onemogočajo njihovo delo in ogrožajo njihovo javnopravno poslanstvo," so zapisali v poročilu.

Informacijski pooblaščenec je lani skupno obravnaval 1021 zadev, kar je 50 več kot leta 2022 in največ od ustanovitve. Od tega je obravnaval 704 pritožbe, med katerimi je bilo 386 pritožb zoper zavrnilne odločbe, 302 pritožbi zaradi molka organa in 16 zoper odločitve poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom.

V letnem poročilu so tudi opozorili, da število primerov na področju nadzora in sodelovanja pri čezmejnih primerih obdelave osebnih podatkov strmo narašča. V letu 2023 so sodelovali v 524 postopkih sodelovanja, v letu 2022 je bilo teh postopkov 368.

V sporočilu za javnost so še zapisali, da so bili na področju delovanja v okviru Evropske unije najpomembnejši premiki sprejetje oziroma priprava novih temeljnih evropskih aktov na področju digitalnega poslovanja in umetne inteligence. Med drugim so našteli uredbo o evropskem upravljanju podatkov, akt o digitalnih storitvah, akt o umetni inteligenci ter predpise, povezane z digitalizacijo finančnega poslovanja. Napovedali so, da bodo s sprejetjem novih aktov glede na razvoj področja nadzora digitalnega poslovanja in regulacije umetne inteligence pridobivali dodatne pristojnosti.